Na Sromljah je na državni praznik dneva upora proti okupatorju potekala tradicionalna proslava v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Brežice, na kateri počastijo spomin na več dogodkov oz. trenutkov, ki so zaznamovali zgodovino slovenskega naroda. Letos je bil poudarek na 80-letnici ustanovitve Kozjanskega odreda, svoj prvi nagovor kot predsednik združenja je imel Tadej Škof, slavnostna govornica pa je bila Andreja Katič, ministrica za pravosodje v Vladi RS.

Začetek zelo dobro obiskane prireditve pred Domom krajanov Sromlje, na kateri so obeležili kar štiri pomembne dogodke – 80-letnico ustanovitve Kozjanskega odreda, 83-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1. maj, mednarodni praznik dela, ter 9. maj, dan zmage nad okupatorjem in osvoboditve Brežic v 2. svetovni vojni, je naznanil slovesen prihod številnih praporščakov ter članic in članov 1. spominskega dolenjskega partizanskega bataljona, sledila je državna himna v izvedbi MoPZ Sromlje pod taktirko zborovodje Franca Veglja. Avtorica programa in povezovalka Ida Ostrelič je poudarila, da je bila ravno na ta dan, 27. aprila, pred 83 leti ustanovljena Osvobodilna fronta. »Več kot 60 milijonov ljudi je umrlo v grozotah 2. svetovne vojne. Nihče ne ve, kdo je bila prva in kdo zadnja žrtev. Izjema nismo bili niti Slovenci, vendar se jih spominjamo s ponosom in častjo. V centru Sromelj lahko postojimo in se priklonimo spomeniku,« je dejala. V ta namen se je delegacija ZBV NOB Brežice v sestavi Nina Sotelšek, Stane Preskar in Jože Zagmajster odpravila k spomeniku padlim partizanom in položila venec.

Sromlje še danes predstavljajo osrednjo točko ustanovitve in pohodov borcev Kozjanskega odreda. Kot prva je zbrane nagovorila predsednica Sveta KS Sromlje Jasmina Juratovec in povedala, da so Sromlje majhen kraj z veliko zgodovino in da »dogodki, ki so zaznamovali naš kraj in domovino, segajo najmanj 80 let v zgodovino. Dogodki v spomin pogumnih fantov, ustanoviteljev Kozjanskega odreda leta 1944. Svet pa se še vedno ni ničesar naučil, na več koncih sveta se netijo nemiri in vojne, težko si v današnjih časih predstavljamo, da te lepote, ki jo danes gledamo tu, več ne bi bilo, da bi se skrivali, ne bi imeli hrane ali imeli razbite domove. Če tega nismo doživeli, zlahka pozabimo na načela, za katera so se borili in trpeli naši predniki. Zato nam morajo biti pretekle zgodbe v spomin in opomin, da moramo biti boljši in ne smemo dovoliti, da se ti zločini kadarkoli ponovijo.«

Florjanič: Boj za svobodo se nikoli ne konča

Brežiška podžupanja Mojca Florjanič, ki je tudi članica brežiške borčevske organizacije, je v svojem nagovoru med drugim izpostavila, da je ta dan priložnost, da se spomnimo poguma, vztrajnosti in nesebične predanosti tistih, ki so se zoperstavili okupatorju v času najpomembnejših dni naše zgodovine – borcev Kozjanskega odreda, »ki ni bil le vojaška enota, ampak simbol upora, volje in odločnosti ljudi, da se borijo za svobodo, pravičnost in človeške vrednote. In izguba odreda je postala del zgodovine in dediščine, ki nas navdihuje in uči, da moramo vedno ostati pokončni in združeni ter da so osvobodilni boji ključ do samostojnosti in nadaljnjega razvoja.« Zato je izrazila globoko hvaležnost vsem borcem Kozjanskega odreda. Zmaga nad okupatorjem in osvoboditev Brežic v drugi svetovni vojni po njenih besedah predstavljata simbol poguma in enotnosti ljudi, ki so se združili v boju za neodvisnost naše domovine in njeno svobodo. »Osvoboditev Brežic je bila rezultat dolgotrajnega in pogumnega odpora proti okupatorju. Mnogi pogumni možje in ženske so tvegali svoja življenja, da bi se uprli zatiralskemu režimu in vrnili svobodo svojemu narodu. Njihova predanost in žrtvovalnost nas spominjata na moč in odločnost, ki ju je mogoče doseči le takrat, ko se ljudje združijo v skupni boj. Danes gre torej naš poklon tudi vsem tistim, ki so sodelovali v zmagi nad okupatorjem in v boju za osvoboditev naših Brežic,« je še dejala Florjanič ter dodala, da se na ta dan spominjamo tudi delovanja vseh pogumnih članov OF, »ki ni bila le politično gibanje, ampak tudi simbol upora proti tiraniji ter simbol enotnosti in solidarnosti ljudi, ki so si prizadevali za boljšo prihodnost in s svojim delovanjem pokazali, da je po neizprosnem boju mogoče zgraditi družbo, ki temelji na svobodi, enakosti in solidarnosti«.

O prvem maju, mednarodnem prazniku dela, pa je dejala, da to ni le priložnost za počitek in sprostitev, ampak je tudi čas za refleksijo in akcijo. Florjanič je zaključila z besedami, da se boj za svobodo nikoli ne konča »in ob takšnih trenutkih je prav, da si obljubimo, da bomo nadaljevali z zapuščino vseh, ki so žrtvovali svoja življenja za domovino, svobodo, pravice in vrednote, ter da bomo vedno in še naprej stali za tistimi, ki so zanje še danes in še vedno prikrajšani. Naj bo današnji dan v spomin in opomin na naše cilje in na našo veliko moč, kajti le skupaj lahko ustvarimo boljši jutri in boljši svet.«

Škof: Organizacijo sem prevzel v zelo dobrem in stabilnem stanju

Novi predsednik brežiškega borčevskega združenja Škof je v svojem prvem nagovoru v tej funkciji najprej omenil Kozjanski odred kot »silno in udarno pest partizanske vojske slovenskega naroda, ki je na Štajerskem z ramo ob rami z udarno XIV. divizijo izboril svobodo in s svojim zmagovalnim pohodom preko Hrvaške v slovensko Prekmurje dosegel priključitev Prekmurja matici Sloveniji«. Omenil je, da brežiška borčevska organizacija letos praznuje 75-letnico svojega delovanja, ter poudaril, da jo je prevzel v zelo dobrem in stabilnem stanju, za kar gre velika zahvala njegovemu predhodniku Stanetu Preskarju. Opisal je, da so bile glavne naloge legendarnega Kozjanskega odreda bojne akcije na železniški progi in ostali infrastrukturi, napadi na manjše nemške postojanke in mobilizacija v partizansko, slovensko vojsko. Odred je bil zelo uspešen, saj se je v letu 1944 izkazal za najboljšega v Sloveniji. »Z veliko napadalnostjo so kozjanski partizani odpravili kar 17 sovražnikovih postojank in tako na jugu Štajerske ustvarili svobodno ozemlje Kozjansko.

Le-to je bilo pomembno za dejavnost OF slovenskega naroda. Ljudska oblast je na Kozjanskem odprla 16 partizanskih osnovnih šol, s tem je zaživelo tudi kulturno delo slovenskega naroda. Bataljoni Kozjanskega odreda so kot prve partizanske enote vkorakali tako v Celje kot tudi v Sevnico,« je poudaril ter navzoče povabil, da si lahko še več o Kozjanskem odredu, partizanstvu, Sromljah in tudi vojni za Slovenijo leta 1991 ogledajo v muzeju v prostorih Doma krajanov Sromlje. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Smrt fašizmu, svoboda narodu!«

Katič: Večkrat bi morali iti nazaj k vrednotam NOB in slovenske osamosvojitve

Slavnostna govornica ministrica Katič, ki je bila še do nedavnega podpredsednica Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, je izpostavila, da 27. april, včasih dan OF, danes pa dan upora proti okupatorju, ne pomeni samo upora slovenskega naroda, ampak tudi boj za večjo socialno pravičnost. »Odločitev iti v partizane ni bila lahka, kajti mladi fantje in dekleta so se zavedali, da gredo lahko skoraj zagotovo v smrt. Lažje bi bilo uživati mladost, se imeti lepo, se ljubiti, delati na svoji domačiji, svojem mestu, ampak so se vseeno odločili, da bodo svoja življenja tvegali za slovensko besedo, da danes lahko govorimo slovensko besedo, poslušamo slovenske pesmi in smo ne nazadnje sami odgovorni za svojo državo,« je povedala in dodala, da ko danes gleda to državo, se strinja, da bi morali večkrat iti nazaj k tistim vrednotam, ki so spodbudile borke in borce slovenskega NOB pa tudi veterane vojne za Slovenijo, kakšno državo so si želeli. »Ampak od nas vseh skupaj je odvisno, kakšno državo bomo imeli, in prav je, da ob takšnih priložnostih spregovorimo o tem,« je dejala Katič.

Navedla je še, da je Kozjanski odred širil narodno zavest med Slovenkami in Slovenci ter da je branil tudi osvobojeno ozemlje, kjer so začeli nastajati zametki slovenske države, kot jo imamo danes. Kot je še izpostavila, pri vsem tem ne gre samo za borke in borce, ampak za vse tiste domačinke in domačine, ki so tem borkam in borcem pomagali, da so lahko preživeli skozi celotno kruto obdobje, saj so poskrbeli za prehrano, oblačila itd. »Nikoli ne smemo pustiti kakršnihkoli poskusov potvarjanja zgodovine in slovenskemu partizanskemu narodnoosvobodilnemu boju se imamo zahvaliti za to, da danes živimo v svobodni in suvereni Sloveniji, ki so nam jo v osamosvojitveni vojni priborili tudi drugi. Sami smo odgovorni za to, kakšen je današnji in kakšen bo jutrišnji dan. Tega se moramo večkrat zavedati in o tem tudi večkrat govoriti,« je poudarila Katič ter še dodala, da se moramo znova vprašati, ali res imamo pravično družbo in kaj lahko vsak od nas, predvsem pa politiki naredijo za to, da bo družba pravična, da bo vsak lahko dostojno živel od svojega dela in da bo vsak lahko tudi na jesen svojega življenja dostojno užival od sadov svojega dela skozi primerno pokojnino.

»Tudi zaradi tega, da se spomnimo na to, kakšne grozote pomenijo vojne, da se nikoli več ne smejo ponoviti in da bodo naši otroci živeli v miru, se moramo vsak dan spominjati, kaj je pomenila vojna tudi na slovenskih tleh, kakšen velik davek je plačalo slovenstvo, in moramo biti hvaležni partizankam in partizanom, da so nas osvobodili. Predvsem pa moramo govoriti in si prizadevati za mir, saj je le to tisto, ki lahko omogoči, da vsi živimo lepo, se spoštujemo, razumemo, smo solidarni drug do drugega, si pomagamo ter naredimo najlepšo družbo tudi za naše otroke. Zato si želim, da se bo nova Evropa – pred nami so kmalu evropske volitve – razvijala v smer tistih vrednot, ki so jih postavili vsi, ki so se borili v času druge svetovne vojne prosti najhujšemu zlu, fašizmu in nacizmu,« je sklenila svoj nagovor.

KO Krška vas z novim praporjem

Na proslavi se je odvila tudi predaja novega praporja KO ZBV NOB Krška vas, ki so jo opravili Škof, vodja praporščakov Željko Srečković in praporščak Slavko Baškovič, ter podelitev priznanj združenja zaslužnim v organizaciji in izven nje, ki so jih prejeli Jože Zagmajster, Željko Srečković, Martin Suša – Darko, Franc Preskar, Drago Rebernik, Jože Mlakar, Matjaž Križanec, Anton Bruderman, Jože Bračun, Stanislav Povh, Franc Žrlič, Tomo Nosetič, Martin Najger, Bojan Čurič, Tadej Škof, Samo Hajtnik, Franc Slak, Slavko Baškovič in Niko Ogorevc. Škof je ob tem še omenil, da je srebrno plaketo ZBV NOB Slovenije prejela tudi OŠ Bizeljsko (prevzela jo je ravnateljica Metka Kržan), zlato plaketo ZBV NOB Slovenije pa je za največ pridobljenih novih članov v letu 2023 prejela KO ZBV NOB Bizeljsko (zanjo predsednica KO Marjetka Slatner Gerjevič)

Posebna zahvala Stanetu Preskarju

Predsednica in podpredsednik Sveta KS Sromlje, Jasmina Juratovec in Ferdo Pinterič, sta se ob koncu s posebnim darilom – v les vtisnjenim spomenikom padlim partizanom na Sromljah – v imenu KS zahvalila dolgoletnemu predsedniku ZBV NOB Brežice Stanetu Preskarju, ki je po njunih besedah v času vodenja organizacije ogromno storil tako za samo organizacijo kot tudi za kraj Sromlje. Nato so praporščaki zapustili prizorišče, s čimer se je proslava tudi končala in začel se je neformalni del z druženjem in pogostitvijo.

Poleg sromeljskih pevcev, ki so zapeli tudi himno Kozjanskega odreda Bohor je vstal, so v programu nastopili še učenka OŠ Artiče Alina Kastelic pod mentorstvom mag. Mateje Jankovič Čurič, MePZ KUD Oton Župančič Artiče z zborovodkinjo Stanko Turšič Pungerčar ter učitelj in učenec Glasbene šole Brežice, Niko Ogorevc in Jaka Hribar, oba na harmoniki. Članice Aktiva kmečkih žena Sromlje pa so ob tej priložnosti pripravile tudi razstavo domačih dobrot in lončene posode.

Besedilo in fotografije: Rok Retelj