NA DANAŠNJI DAN: IVAN MAČEK – MATIJA

Na današnji dan leta 1993 je umrl slovenski komunistični revolucionar, partizan, general, narodni heroj in dolgoletni politični delavec Ivan Maček – Matija.

Rojen je bil 28. maja 1908 v Zadobrovi pri Ljubljani in je kot tesarski pomočnik že zelo mlad postal aktiven v delavskem gibanju. Najprej je deloval v ljubljanskem sindikatu lesnih delavcev, leta 1930 pa se je pridružil Komunistični partiji Jugoslavije. Tudi njegova mlajša sestra Pepca, ki se je pozneje poročila z Edvardom Kardeljem, je bila dejavna komunistka.

Leta 1934 je bil na IV. pokrajinski konferenci KPJ za Slovenijo izbran za sekretarja, leto pozneje pa je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je študiral na Leninovi šoli. Ob vrnitvi leta 1937 je postal član novoustanovljenega Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Leto pozneje je bil obsojen na štiriletno zaporno kazen v Sremski Mitrovici, kjer je nemudoma prevzel politično delo in deloval v Kaznilniškem komiteju KPJ.

Po izbruhu vojne v Jugoslaviji je 21. avgusta 1941 skupaj z 32 komunisti pobegnil iz zapora in se pridružil partizanom na Fruški gori. Marca 1942 se je z Edvardom Kardeljem vrnil v Ljubljano, kjer je postal politični komisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Kmalu zatem je odšel na osvobojeno ozemlje Dolenjske, kjer je oktobra 1942 postal komandant Glavnega štaba in vodja ofenzive proti belogardistom. Oktobra 1943 je bil na zasedanju v Kočevskem rogu izbran za člana Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta ter delegata za drugo zasedanje AVNOJ-a, vendar tja ni odpotoval, saj je v odsotnosti vodstva reševal tekoče politične naloge v Sloveniji.

Marca 1944 je postal načelnik odseka za notranje zadeve v Sloveniji, poleti vodja varnostno-obveščevalne službe Ozna, decembra pa je bil povišan v čin generalmajorja. V istem letu je postal tudi član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Zaradi svojih zaslug je postal nosilec partizanske spomenice 1941 ter prejemnik reda narodne osvoboditve in reda junaka socialističnega dela.

V zadnjem letu vojne je kot vodja Ozne dejavno sodeloval pri povojni eliminaciji domačih kolaborantov in nosi številne zasluge za učinkovito ter dokončno uničenje domačih nacifašističnih čet v dneh in tednih po koncu vojne. Sam je svoj pogled na te dogodke izrazil z besedami: »Pustiti pri življenju vrnjene izdajalce je bilo tveganje, ki ga ni želel nihče prevzeti.« Obenem pa je Maček menil, da je bila jugoslovanska revolucija izjemna tudi po svoji zmernosti: »Mislim pa, da je bilo kljub temu malo revolucij tako humanih, kot je bila naša. Kaj bi se zgodilo, če ne bi zmagali? Spomnite se samo črne roke in drugih zločincev.«

Po vojni je deloval na številnih pomembnih političnih funkcijah v Sloveniji. Med letoma 1946 in 1953 je bil minister za notranje zadeve, podpredsednik vlade in vodja Gospodarskega sveta, v letih 1953–1958 predsednik Odbora za gospodarstvo in član Zveznega izvršnega sveta, nato organizacijski sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (1958–1963), do leta 1967 predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije in pa 1966–1969 tudi predsedstva CK ZKJ ter član Sveta federacije. Med letoma 1948 in 1958 je bil tudi predsednik Zveze borcev Slovenije