Dušan Kveder – Tomaž

borec, komunist, partizan, general, politični general, prvoborec in narodni heroj

Kveder se je udeležil španske državljanske vojne, nakar je bil od leta 1939 do 1941 zaprt v taboriščih v Franciji in Nemčiji.

Julija 1941 se je pridružil NOB, kjer je postal politični komisar II. grupe odredov, nato pa komandant Glavnega štaba NOV in POS.

Člani Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Od leve; Boris Kraigher, Jaka Avšič, Franc Rozman, Viktor Avbelj in Dušan Kveder.

Prvi soguverner celotne Julijske krajine pred ustanovitvijo STO in prvi guverner B. cone Svobodnega Tržaškega ozemlja (STO) od 1. maja 1945 leta do 15. septembra 1947 leta.

Študiral je kemijo v Zagrebu, nato pravo v Ljubljani. Tu je postal član Pokrajinskega komiteja (PK) Skoja. Leta 1939 se je pred aretacijo umaknil v Pariz.

Prvi z leve je Milan Lah, druga je dr. Pavla Jerina Lah, Lahova žena, vodila je partizansko bolnišnico Pavla v Trnovskem gozdu, zraven nje sta Milica in Dušan Kveder Tomaž (slovenski general), Milica je Kvedrova žena.

Kot prostovoljec se je med leti 1937 – 1939 bojeval v španski državljanski vojni in se bojeval na frontah v Aragonu, Estremaduri, na Ebru in v Kataloniji. Bil je politični komisar v mednarodni brigadi. Med leti 1939 do 1941 je bil zaprt v taboriščih v Franciji in na delu v Nemčiji.
Julija 1941 se je pridružil Narodnoosvobodilnemu boju, kjer je postal politični komisar II. grupe odredov, nato po smrti Franca Rozmana – Staneta komandant Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske (NOV) in Partizanskih odredov Slovenije (POS).

Med leti 1946 – 1949 je študiral v Moskvi in diplomiral na VVA K. J. Vorošilova. Pozneje je bil načelnik VVA v Beogradu, načelnik uprave GŠ JLA. O narodnoosvobodilni vojski je med leti 1952 – 1954 predaval v Švici, ZDA, Veliki Britaniji, Grčiji in na Norveškem. Od leta 1955 je delal v diplomatski službi. Bil je veleposlanik v Etiopiji, ZRN in Indiji ter pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve. Dosegel je čin generalpodpolkovnika.

Bil je urednik tednika Mlada pota. V času, ko je bil v Franciji, je urejal Glas izseljencev. Po vojni je urejal list Vojno delo in bil odgovorni urednik Vojne enciklopedije. Pisal je o temeljih jugoslovanske vojaške teorije in znanosti. Idejo partizanske strategije in taktike je obravnaval kot pomembno sestavino varnosti držav in pogoj za stalen mir.

Pokopan je v Grobnici narodnih herojev v Ljubljani.

Po njem se je imenovala Osnovna šola v Litiji in ulica v Litiji.

Odlikovanja

– red narodnega heroja
– red partizanske zvezde I. stopnje
– red zaslug za ljudstvo I. stopnje
– red bratstva in enotnosti I. stopnje
– red partizanske zvezde II. stopnje
– red za hrabrost (2x)
– red jugoslovanske zastave II. stopnje
– red križa Grunwalda I. stopnje (Poljska)
– partizanska spomenica 1941
– norveški red sv. Olafa