Ob zori 6. aprila leta 1941 je več sto nemških bombnikov nad Beogradom začelo 2. svetovno vojno v Jugoslaviji. Napad je bil nepričakovan, sledilo je razkosanje med več okupatorjev.

Bombardiranje Beograda in nekaterih drugih mest ‒ tudi okolice Ljubljane ‒ se je zgodilo na cvetno nedeljo in brez vojne napovedi. Na ozemlju Slovenije so Nemci bombardirali komunikacije in zbirališča kraljeve vojske, ki je ravno izvajala mobilizacijo. Tako je bil pri Domžalah porušen glavni radijski oddajnik Radia Ljubljana.

V državo so namreč iz vseh strani vdrle vojske Nemčije, Italije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Oddelki nemške vojske so tako 6. aprila že vkorakali v Gornjo Radgono, 8. aprila 1941 v Maribor. V Ljubljano so 11. aprila 1941 brez odpora vkorakala enote italijanske vojske. 12. aprila so Nemci brez odpora zavzeli Beograd, povsem uničen po bombardiranju. V mestu s 370.000 prebivalci je po ocenah umrlo 4000 ljudi.

Aprilska vojna je bila kratka, že 12. dan vojne je jugoslovanska vojska proti številčno veliko močnejši in bolje oboroženi vojski napadalcev podpisala kapitulacijo, kralj Peter pa je z novo vlado pobegnil iz države. Ob šibkem odporu kraljevih sil so Jugoslavijo hitro zasedle sile osi. V aprilskem spopadu je bilo po raziskavi zgodovinarja Dragoljuba Živojinovića ubitih 20.000 ljudi, več kot 200.000 vojakov pa je bilo ujetih. S tem se je na ozemlju Jugoslavije začela druga svetovna vojna, ki je zahtevala življenja okoli 1,7 milijona Jugoslovanov.

Okupator je štiri leta s pomočjo domačih izdajalcev izvajal teror in strašne zločine nad slovenskim in ostalimi narodi na prostoru bivše države Jugoslavije.

SF/SN

Tadej Škof