Na današnji dan smo hrepeneče čakali trenutek, ko bomo lahko izrekli tiste magične, nepozabne besede pionirske zaobljube:

Da se bom pridno učil in delal,

da bom spoštoval starše in učitelje,

da bom zvest in iskren tovariš,

ki drži svojo obljubo;

Da se bom ravnal po zgledu najboljših pionirjev,

da bom spoštoval slavna dejanja partizanov

in naprednih ljudi sveta, ki želijo svobodo in mir;

Da bom ljubil svojo domovino,

samoupravno Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo,

njene bratske narode in narodnosti

in gradil novo življenje, polno sreče in radosti.

Po teh besedah smo bili sprejeti med pionirje in smo ponosno korakali s proslave —

z rdečo ruto okoli vratu, modro kapo z značko na glavi

in s člansko izkaznico trdno stisnjeno v roki.

Takrat smo bili vsi ponosni.

Naj živi dan republike.

Tadej Škof