Sromlje so imele letos to čast, da so 24. oktobra gostile že jubilejni 50. pohod Po poteh Brežiške čete, ki velja za enega izmed pohodov z najdaljšo tradicijo v državi. Pred Domom krajanov je po tem, ko so se zaradi slabega vremena sicer manj številni pohodniki spet vrnili na začetno izhodišče, potekala slavnostna akademija ob jubilejni športno-rekreativni in spominski prireditvi, ki je tesno povezana tudi s praznikom občine Brežice, saj ga le-ta obeležuje ravno v spomin na ustanovitev Brežiške čete (28. oktober 1941).
Na začetku dogodka, ki ga je organizirala Športna zveza Brežice v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, Krajevno skupnostjo Sromlje in Združenjem borcev za vrednote NOB Brežice, je zbrane kot prvi nagovoril podpredsednik ŠZ Brežice Matija Kolarič, ki je prenesel lepe pozdrave predsednika ŠZ Brežice Staneta Tomšeta, ki je bil bolniško zadržan. Poudaril je, da je na takšnih prireditvah, kot je ta, šport lahko tudi nosilec zgodovinskega pomena. »50 izvedb ni nekaj samoumevnega. Tukaj je ogromno ur prostovoljnega, predanega in vztrajnega dela različnih organizacij ter društev, za kar se jim iskreno zahvaljujem,« je dejal.
Podpredsednik ŠZ Brežice Matija Kolarič
Predsednica sveta KS Sromlje Jasmina Juratovec je povedala, da je minilo že pol stoletja, odkar »s korakom, tovarištvom in ponosom ohranjamo spomin na tiste, ki so v najtemnejših časih naše zgodovine zbrali pogum in rekli odločen ’ne’ okupatorju in izbrisu slovenskega naroda«.
Škof: Poti Brežiške čete so del naše krajevne in narodne zgodovine
Slavnostni govornik je bil prvi predsednik države Milan Kučan.Po besedah predsednika ZBV NOB Brežice Tadeja Škofa to srečanje ni zgolj pohod in spomin na dogodke iz preteklosti ter priložnost za druženje. »Predvsem je izraz spoštovanja do ljudi, ki so v najtežjih časih naše zgodovine zmogli pogum, odločnost in vero v svobodo. Je poklon vsem, ki so se uprli okupatorju, se postavili za svoj narod in svojo prihodnost, v kateri bi ljudje živeli brez strahu, nasilja in zatiranja,« je poudaril ter dodal, da so poti Brežiške čete »del naše krajevne in narodne zgodovine, so opomin, da svoboda ni bila podarjena, temveč izborjena s preveč žrtvami«. Kot je še navedel, je 50 izvedenih pohodov »lep dokaz, da spomin na Brežiško četo živi in bo živel. Pol stoletja vztrajnosti pomeni, da so generacije pred nami znale ohranjati spoštovanje do zgodovine in ga prenašati naprej.« Zahvalil se je vsem organizatorjem, društvom, krajevnim skupnostim, sodelujočim in posameznikom, ki so skozi desetletja skrbeli, da se ta tradicija nadaljuje. Izpostavil je pomen udeležbe mlajše generacije, rekoč, da morajo mladi imeti priložnost spoznati zgodovino svojih krajev, razumeti okoliščine, v katerih so živeli njihovi predniki, ter se zavedati, da mir, svoboda in dostojanstvo niso samoumevni.
Kučan: Borci Brežiške čete postali legende
Predsednik ZBV NOB Brežice Tadej Škof predaja plaketo dolgoletnemu sodelavcu ŠZ Brežice Ivanu Gerjeviču.Slavnostni govornik je bil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Povedal je, da je o Brežiški četi, njenem delovanju in tragičnem koncu, potem ko so bili njeni borci izdani, znano vse. »Njeni borci, prvi posavski partizani, so postali legende. Prav je, da se jih spomnimo tudi v teh časih, ki so polni novih preizkušenj, da oživimo spomin na to, kaj je te mlade ljudi dvignilo k uporu, in to v času, ko je njihovo dejanje terjalo izjemen pogum, izid upora pa je bil povsem negotov. Za pogum, da preprečijo izseljevanje svojih rojakov iz Obsotelja v nacistično Nemčijo, in odločenost, da preprečijo izbris svoje narodne identitete, so plačali tudi z življenjem,« je poudaril Kučan in dodal, da so tudi brežiški teritorialci, ki so leta 1991 na Prilipah zaustavili tanke JLA, od prednikov prevzeli ter častno opravili dolžnost braniti svobodo in obstoj svojega naroda. Kot je še navedel, »sta upornost in vztrajanje del tiste resnice, zaradi katere Slovenci zmoremo vzeti nase vso našo zgodovino, v dobrem in slabem. Omogoča nam, da z njo živimo in si z njo zagotavljamo tudi skupno prihodnost, ne da bi nas delile tragične zmote preteklosti. To zmorejo samo zgodovinsko dozoreli narodi. In to Slovenci vsekakor smo. Čas je, da si to tudi dokažemo.«
Nastopajoči v programu
Škof je ob tej priložnosti ŠZ Brežice podelil plaketo ZBV NOB Brežice, in sicer kot zahvalo ob 50-letnici sodelovanja in izjemnega prispevka pri organizaciji prireditve Po poteh Brežiške čete. Izročil jo je dolgoletnemu sodelavcu ŠZ Brežice Ivanu Gerjeviču.
Delegacija v sestavi podpredsednik ZBV NOB Brežice Jože Zagmajster, predsednik KO ZBV NOB Sromlje Branko Lipar in predsednica sveta KS Sromlje Jasmina Juratovec je skupaj s častno stražo Slovenske vojske še pred začetkom slovesnosti pri spomeniku padlim borcem na Sromljah položila venec ter se poklonila njihovemu spominu.
Pohodniki na sobotnem pohodu …
Slavnostno akademijo je povezovala Anja Urek, kulturni program pa so sooblikovali Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, učenci OŠ Artiče Sara Iljaž, Eva Iljaž, Nejc Vučajnk in Martin Prah pod mentorstvom mag. Mateje Jankovič Čurič, zasedba v sestavi Bojan Kaplan, Vlado Gramc in Stane Barbič, članici ZBV NOB Brežice Ida Ostrelič in Mojca Florjanič, Niko Ogorevc iz Glasbene šole Brežice ter članica KO ZBV NOB Sromlje Patricija Kovač. Svoj prispevek k dogodku so dodali tudi praporščaki veteransko-domoljubnih organizacij in brežiški radioamaterji. Na zunanjih panojih je bila na voljo za ogled razstava o Brežiški četi, v notranjih prostorih Doma krajanov razstava v spomin Kozjanskemu odredu, domačini so poskrbeli za pogostitev vseh prisotnih z golažem, sromeljski aktiv kmečkih žena pa je ponujal bogato ponudbo domačega peciva.
… in udeleženci petkovega pohoda za mladino
Na koncu velja še omeniti, da so se letos 10-kilometrskega pohoda po slikovitih gričih in dolinah Sromelj, mimo spomenikov in spominskih obeležij, udeležili pretežno člani Društva Šola zdravja in PD Brežice, ki jih je pred začetkom pohoda nagovoril tudi brežiški župan Ivan Molan. Dan prej pa je potekal tudi pohod Po poteh Brežiške čete za mladino, ki se ga je v Pišecah udeležilo kar 320 otrok.
Foto: Rok Retelj
