Na začetku današnje prireditve je Bojan Kaplan zapel slovensko himno ob pozdravu praporščakov naše organizacije in društva Izgnancev Kapele. Ida Ostrelič je kot povezovalka in scenaristka programa najprej vsem zbranim obrazložila pomen današnje prireditve kjer smo se spomnili padlih borcev in izgnancev iz Kapel in okolice. Letos mineva 85 let odkar so bili iz teh krajev proti svoji volji izseljeni ljudje. Leta 1941 se je na slovenskem začela druga svetovna vojna, ki naj bi te kraje naredila nemške. Za nekaj časa jim je to celo uspelo. Toda Slovenci smo zaveden narod in kmalu so se začele pojavljati organizirane skupine ljudi, ki so pozivale tiste, ki so se umaknili pred izgonom, naj se uprejo.

In so se! Hrabro in bojevito z velikimi žrtvami.

Nato je sladilo polaganje venca ter kratek pozdravni govor predsednika združenja Tadej Škofa, ki doda in poudari pomen obujanja spomina ter da treba mlade vzgajati v spoštovanju, sodelovanju, povezovanju in kar je najbolj pomembno, da se mladi zavedajo, da svoboda, obstoj, naš jezik, naša zgodovina nista samoumnevna ampak smo si jo morali preko veliko žrtev izbojevati in zato jo moramo še toliko bolj spoštovati.

Ida v drugem delu poudari še zgodovinska dejstva in sicer, da je bilo v takratno nemško deželo izseljeno 48.000 ljudi iz Posavja. Večina ostalih pa se je odločila za boj. Med temi, ki so se borili proti fašizmu je bilo tudi veliko umetnikov, skladateljev, pisateljev, pesnikov in slikarjev. Zato vsako leto posvetimo enemu. Letos je to Srečko Kosovel, o katerem pa je kaj več povedal Stane Preskar, ki je recitiral tudi dve Kosovelovi pesmi.

V zadnjem sklopu je Ida izpostavila še o času v drugi svetovni vojni, ki je trajala 6 let in je zajela cel svet. Fašisti so bili kruti in neizprosni, saj so želeli vse podjarmiti svojim ciljem: iztrebiti manjvredne narode in posamezne države naseliti s prebivalci nemškega naroda in njim podložnimi. Slovenci so bili suženjska delovna sila, veliko pa jih je umrlo tudi v taboriščih. V vseh državah, ki so jih okupirali fašisti, je bil nemški jezik obvezen. Zato še bolj cenimo tiste, ki so se pred in med drugo svetovno vojno odločili, da pišejo in javno govorijo slovensko. Kot vemo, je bil takšen tudi Srečko Kosovel, zato je za konec Bojan Kaplan prebral še eno njegovo pesem.

Hvala vsem.