Spoštovani!
Danes se spominjamo enega izmed prelomnih obdobij slovenske zgodovine. Mineva namreč 73 let od ustanovitve Brežiške čete. Slovensko narodno osvobodilno vojsko je sestavljalo veliko število vojaških formacij, tako večjih divizij, kot tudi manjših čet, kot je bila Brežiška. Vsi skupaj pa so z željo po svobodi sledili istemu cilju.
Že takoj po kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije so brežiški komunisti in skojevci pričeli zbirati orožje, opremo in strelivo. Ker večina skojevcev ni služila vojaškega roka in ni obvladala osnovih vojaških veščin, so za njih v gozdovih na Gorjanskem pripravili posebne vaje o rokovanju z orožjem. Zbrano orožje in strelivo so v Krški vasi zložili v vinski sod in ga z vozom pripeljali v Brežice, kjer so uspešno prišli mimo straže na brežiškem mostu. S tem orožjem so se oborožili borci Brežiške čete.
Prva večja partizanska diverzanska akcija na železniško infrastrukturu je bila prav v Posavju. Ker so borci zaminirali železniški nadvoz na Vidmu pri Krškem in s tem za več ur ustavili železniški promet na železnški progi Zidani most – Zagreb, so s tem dokazali da je lahko tudi največja evropska okupatorska velesila ranljva prav v samem jedru. Tem diverzanskim akcijam so sledili povračilni ukrepi nemškega okupatorja, ki je zagrozil, da bo za vsako sabotažo v Brežicah in okolici aretiranih 10 oseb. Po obisku španskega borca Rudija Janhube –Vlada so na sestanku, 5. Oktobra 1941, formalno sklenili ustanoviti Brežiško četo. Na prošnjo Janhube je kot vojaški organizator prišel Dušan Kveder – Tomaž, ki je postal kapetan čete. Naloge političnega komisarja pa je opravljal Rudi Janhuba – Vlado. Brežiška četa je bila najprej nastanjena na Špičaku, od koder se je kmalu preselila v Pavlovo vas, od tam pa v novembru 1941 na Lokve pri Rajhenburgu.
V tem času je izvedla nekaj oboroženih akcij, ki so bile primerljive z drugimi operacijami partizanskih čet na Slovenskem. Sredi novembra 1941 so se jim pridružili tovariši iz Rajhenburga in Senovega. Kasneje je okupator prišel na sled borcem Brežiške čete in nekatere zaprl v sodne zapore v Sevnici. Borci Brežiške čete so jih z zvijačo rešili brez iztreljenega naboja. Kasneje pa se je pri Podsredi četa zaradi izdaje spopadla z nemškim policijskim bataljonom, ki jo je v večurnem boju uničil. Padli so 4 partizani, ujetih jih je bilo 11, od tega 6 ranjenih. 10 ujetih borcev je nemški okupator konec leta 1941 in v začetku 1942 usmrtil. Ostanek borcev, ki se je uspel režiti izpod krempljev okupatorja, je kasneje načrtoval nove diverzanske akcije. Dejavnost Brežiške čete, v kateri so bili razen dveh združeni sami borci iz Posavja, je sicer skromen, a vendarle junaški poskus dvigniti prebivalstvo tega območja v oboroženi upor in preprečiti množično izganjanje Slovencev.
Spoštovani, hrabra dejanja borcev Brežiške čete so dokaz, da smo bili Slovenci v okviru osvobodilne fronte slovenskega naroda kontinuirano vključeni v zavezniško koalicijo boja proti nacifašizmu. V imenu ZZB NOB Slovenije in pred kratkim ustanovljene Mladinske komisije izražam zahvalo organizatorjem, ki že 37. leto zapored s pohodom po poteh Brežiške čete ohranjate spomin in opomin za bodoče rodove, da se takšno gorje več ne bi ponovilo.