NAPAD NA TAKRATNO SKUPNO DRŽAVO


6. april 1941 – Italijani brez vojne napovedi skupaj z Nemci napadejo Jugoslavijo in okupirajo Ljubljansko pokrajino.

 

Za osvežitev spomina - 79 let pozneje

 

Cvetna nedelja, ljudje se pripravljajo na obisk cerkva, v rokah nosijo oljčne vejice, butarice, prve pomladanske cvetice, ko zvonjenje zvonov preglasi grmenje letalskih motorjev, tuljenje siren, nameščenih na strmoglavce letal, označenih s "svastiko" in nato eksplozije bomb, ki brez milosti podirajo zgradbe, ubijajo ljudi in povzročajo kaos na ozemlju Kraljevine Jugoslavije.
Manj kot dva tedna je minilo od demonstracij v Beogradu in drugih mestih Kraljevine Jugoslavije, na katerih je ljudstvo protestiralo proti pristopu države k trojnemu paktu sil osi, ki so tako razbesnele vodjo nemškega reicha - Hitlerjevega Adolfa, da je generalštabu zaukazal pripraviti in izvesti napad na ozemlje Jugoslavije in to kar brez vojne napovedi.
Medtem, ko je nacistično letalstvo uničevalo Beograd, so avstrijsko - jugoslovansko mejo prestopile motorizirane enote nacistične vojske in pričele osvajalski pohod na ozemlje kraljevine. Malo kasneje so se jim pridružili še italijanski fašisti, pa Madžari in Bolgari ter marionetna NDH. Kraljevine ni bilo več. Oblast je pobrala dragocenosti, sedla v različna prevozna sredstva in zapustila podložnike usodi, ki jo prinaša vsaka vojna. Trpljenje, lakota, umori, izseljevanje in razseljevanje, še posebej pa trpinčenje nedolžnega prebivalstva so postali del vsakdana okupirane države, ki je le v 11-tih dneh klecnila na kolena ter se predala.
K sreči pa upanje umre vedno zadnje in tako je bilo tudi takrat. Ljudstvo je vstalo, razen nekaterih omahljivcev, ki so se zoper lasten narod udinjali okupatorju, prijelo za orožje, stopilo na bojno črto in izbojevalo konec, ki ga danes živimo mi in za katerega želimo, da bi ga živeli vsi naši potomci v daljno prihodnost.