ZB NOB Brežice vabi vse tovarišice in tovariše na letni izlet na Gorenjsko.
Odhod v soboto 14.5.2022 zjutraj 6.00 uri ( Bizeljsko, Pišece, Globoko, Brežice, Krška vas po potrebi dodamo še kakšno postajališče ) in nadaljujemo pot proti Ljubljani, Med potjo se ustavimo na kratki kavici in zajtrk iz » rukzaka ».
- Prihod v Železnike okoli 9.ure. Voden ogled mesta Železniki oziroma muzeja 40/50 kjer je tudi velika zbirka NOB-ja in vojaške zgodovine. Po ogledu se bomo napotili proti osrednjem spomeniku v Dražgošah. Dražgoški spomenik je simbol partizanska in upora. Po ogledu in prezentaciji se bomo odpravili proti Bohinju.
- Prihod v Bohinj okoli 12.ure ter ogled jezera kar iz avtobusa, da bomo imeli zadosti energije za krajši pohod. Ustavimo se na parkirišču pred nadaljevanjem peš poti do slapa Savice kjer se bomo odpravili na kratek pohod do najlepšega slapa Savica , ki je visok 78.metrov in je tretja najbolj obiskana atrakcija v Sloveniji. Tisti izletniki, ki ne bodo šli do slapa se bodo lahko okrepčali pred avtobusom oziroma obiskali tamkajšnji trgovino s spominki, sladoledi, pijačami in WC-jem.
- Nato si bomo ogledali proizvodnjo Bohinjskega sira ter imeli tudi manjšo degustacijo sira, Planšarskega muzeja ter spomenika na stavbi, ogled sedež štaba jeseniško-bohinjskega odreda Stara Fužina.
- Čas je za bogato popoldansko kosilo pri predsedniku KO NOB Bohinj in lastniku gostišča Rožič. Po kosilu srečanje s predstavniki KO NOB Bohinj.
- Pot bomo nadaljevali proti Bledu ter naprej proti Begunjam kjer si bomo ogledali grad Katzenstain kjer je bil med vojno nacistični zbirni center od koder so izdajali ukaze o usmrtitvi več kot 450.domačinov iz okolice. Ogledali si bomo tudi park s kipi in nagrobnimi kamni ter grad Kamen.
Dodatne informaciie in prijave dobite pri krajevnih predsednikih
Odhod v soboto 14.5.2022 zjutraj 6.00 uri ( Bizeljsko, Pišece, Globoko, Brežice, Krška vas po potrebi dodamo še kakšno postajališče ) in nadaljujemo pot proti Ljubljani, Med potjo se ustavimo na kratki kavici in zajtrk iz » rukzaka ».
- Prihod v Železnike okoli 9.ure. Voden ogled mesta Železniki oziroma muzeja 40/50 kjer je tudi velika zbirka NOB-ja in vojaške zgodovine. Po ogledu se bomo napotili proti osrednjem spomeniku v Dražgošah. Dražgoški spomenik je simbol partizanska in upora. Po ogledu in prezentaciji se bomo odpravili proti Bohinju.
- Prihod v Bohinj okoli 12.ure ter ogled jezera kar iz avtobusa, da bomo imeli zadosti energije za krajši pohod. Ustavimo se na parkirišču pred nadaljevanjem peš poti do slapa Savice kjer se bomo odpravili na kratek pohod do najlepšega slapa Savica , ki je visok 78.metrov in je tretja najbolj obiskana atrakcija v Sloveniji. Tisti izletniki, ki ne bodo šli do slapa se bodo lahko okrepčali pred avtobusom oziroma obiskali tamkajšnji trgovino s spominki, sladoledi, pijačami in WC-jem.
- Nato si bomo ogledali proizvodnjo Bohinjskega sira ter imeli tudi manjšo degustacijo sira, Planšarskega muzeja ter spomenika na stavbi, ogled sedež štaba jeseniško-bohinjskega odreda Stara Fužina.
- Čas je za bogato popoldansko kosilo pri predsedniku KO NOB Bohinj in lastniku gostišča Rožič. Po kosilu srečanje s predstavniki KO NOB Bohinj.
- Pot bomo nadaljevali proti Bledu ter naprej proti Begunjam kjer si bomo ogledali grad Katzenstain kjer je bil med vojno nacistični zbirni center od koder so izdajali ukaze o usmrtitvi več kot 450.domačinov iz okolice. Ogledali si bomo tudi park s kipi in nagrobnimi kamni ter grad Kamen.
Izjava ZZB NOB Slovenije ob 80-letnici Dražgoške bitke (odziv)
Ob osemdeseti obletnici Dražgoške bitke smo priča ostudnemu in do sedaj nezaslišanemu potvarjanju zgodovine, poniževanju partizanov ter žaljenju žrtev nacizma in fašizma, ki se pojavlja v določenih televizijskih programih, celo v informativnem programu nacionalne televizije, v časopisju in družabnih omrežjih. Brez vsakršnih novinarskih ali zgodovinskih kriterijev se lahko objavljajo nove »resnice o Dražgošah«, ki jih lahko podaja že vsak plačan pisun, lažni zgodovinar, vaški posebnež ali zagrenjeni pijanček, v osnovi pa te izjave ne temeljijo na nobenemu zgodovinskemu dejstvu.
Naj spomnimo, da je v vasi Dražgoše partizanski Cankarjev bataljon, januarja 1942, bojeval tridnevni obrambni boj z močnejšim sovražnikom, ki ga je želel uničiti, a mu to ni uspelo. Zato je bila to partizanska zmaga, ki je razjezila sovražnika. Nacistične sile so v vas prišle šele po umiku partizanov in se strahopetno maščevale nad neoboroženimi domačini. Podobno tragično usodo je med drugo svetovno vojno doživelo še mnogo drugih krajev pri nas in po svetu, kot so na primer najbolj znani Lidice na Češkem, Oradour v Franciji, Marzabotto v Italiji. A nobena zrela družba in urejena država za nacistično maščevanje ne krivi odpornikov ali domoljubov. Le pri nas lahko tisti, ki so jim lastna prepričanja pomembnejša kot pa domoljubje, nekaznovano lažejo, zaničujejo lastno zgodovino in žalijo soljudi. Zanimivo je, da nihče od tistih, ko so jim »partizani krivi za vse«, ne postavlja pod vprašaj početja Nemcev, ki so v Dražgošah zagrešili nikoli kaznovan vojni zločin nad nedolžnimi domačini. Kot, da bi bilo bolje, če bi Slovenci hlapčevsko sodelovali z nacističnimi in fašističnimi zločinci, ne pa se proti njim bojevali skupaj z vsem svobodoljubnim svetom.
Vsi zdajšnji napadi na partizanski boj, potvarjanje resnice, zloraba narodne zgodovine za politične namene in širjenje sovraštva pa izvirajo iz tega, da slovenska država, še posebej aktualna oblast, nočeta jasno in glasno priznati, da so bili samo partizani mednarodno priznana vojska zavezništva Združenih narodov. Da so se med drugo svetovno vojno samo partizani borili za domovino, jo osvobodili in postavili ključne temelje Republiki Sloveniji, ki je leta 1991 postala samostojna država. Namesto tega, tista nezrela in pokvarjena politika, ki želi izbrisati neminljivo sramoto izdajstva tistih, ki so se pod okriljem zločinske organizacije SS borili proti lastnemu narodu, zaradi lastnih koristi namerno spreobrača, potvarja narodno zgodovino ter žali partizanski boj in tudi uporništvo svobodoljubnega slovenskega naroda.
V ZZB zato upamo, da bomo na volitvah v letošnjem letu zaupali upravljanje poslanskih in drugih državnih funkcij ljudem, ki bodo ustavili spreobračanje in potvarjanje narodne zgodovine ter širjenje laži in sovraštva.
Predsednik Organizacijskega odbora »Po stezah partizanske Jelovice« Ladislav Lipič |
Predsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman |
Slavnostni govornik Milan Kučan danes v Dražgošah:
Vse več je znamenj oživljanja fašizma
Pred osemdesetimi leti se je tu na obronkih Jelovice zgodilo, kar se v vojnah dogaja. Izzvalo je vse, kar je v človeku najžlahtnejšega, zbudilo pa tudi, kar je v njem najslabšega.
Boju in odporu borcev Cankarjevega bataljona, ki je bil visoko etično utemeljen s pravico naroda do obrambe svoje svobode in obstoja, je sledil strašen zločin. Maščevanje zaradi poraza, ki ga je prvič na tleh tretjega rajha doživela nemška vojska, je bilo strašno. Njen moralni poraz je bil hujši od vojaških izgub. Ognjeni zublji so bili poslednje, kar so videle oči v goreče domačije vrženih nič krivih domačinov. Njihov edini greh je bil, da so ljubili domovino in so jo po svojih močeh tudi pomagali braniti.
Podobne strahote se takrat niso dogajale samo v Dražgošah. Podobno usodo je doživelo Ustje v Vipavski dolini, pa češke Lidice, pa Orandour v Franciji in Lipe v Istri, Kitin v Beolurusiji, Marzalotta v Italiji. Vojna je presežno zlo. Je zlo zoper človečnost. Je pot v barbarstvo. Zato je delo za mir tako zelo dragoceno.
Za mir je šlo tudi v vojni, izzvani z agresijo JLA proti Sloveniji, ki jo je zapovedala hegemonistična politika takratnih centralističnih jugoslovanskih oblasti proti slovenskemu narodu, ko je uveljavil svojo naravno pravico do samoodločbe. Slovenci nismo želeli vojne. Svojo odločitev smo želeli uveljaviti po mirni poti, z dogovorom in zoper nikogar. Tudi to vojno so napadalci izgubili, ker za svoje početje niso imeli etičnega opravičila in zato tudi ne motiva.
Naš odpor je bil globoko smiseln, čeprav je bil nasprotnik v orožju močnejši. Odpor je omogočil pogajanja, ki so zagotovila mir. Mir v Sloveniji je odprl pot do njenega mednarodnega priznanja. Globoko smiselna sta bila tudi boj in žrtev Slovencev med drugo svetovno vojno. Bila sta nesorazmerno velik prispevek k obrambi človeške civilizacije pred barbarstvom, ki ga je prinašal fašizem.
Živimo v razmerah, ko se svet spopada z resno, težko obvladljivo nevarnostjo, ki jo prinaša epidemija. V zavetju tega spopada prihaja do zaskrbljujočih posegov v vrednotne temelje, na katerih sta utemeljena sodobna demokratična družba in mednarodni pravni red. Spodjedajo ju populizmi in nacionalizmi, protisolidarnostne suverenitetne doktrine in egoizmi, znotraj katerih je vse več znamenj oživljanja fašizma.
Tudi pri nas. A ti ne naletijo na odpor in zavračanje, kakršnega bi bilo pričakovati v narodu, ki je že bil njegova žrtev in mu je odrekal tudi pravico do obstoja. Namesto tega je celo slišati opozorila, da gre za pretiravanja in da o fašizmu govorijo ljudje, ki ga niso izkusili in doživeli. Kot da v narodovem spominu ni tržaškega Narodnega doma, Bazovice, Dražgoš, Osankarice, Begunj.
Res je, pri nas ni koncentracijskih taborišč, ni streljanja talcev, požigov vasi, etničnega čiščenja. Vendar so to že skrajne in logične posledice take ideologije. Ne gre pozabiti, da je fašizem prerasel v državno ideologijo in sredstvo za militaristično politiko z osvajalno vojno in zločini zoper človeštvo s tem, da je uporabil in zlorabil mehanizme demokratične parlamentarne demokracije.
Tarča te ideologije smo bili tudi Slovenci. Izzvala je odpor naroda, obsojenega na izginotje. Za ceno velikih žrtev smo se zavestno postavili na stran držav, ki so v apokalipsi največjega vojnega spopada v zgodovini prepoznali, da gre za obrambo civilizacije pred barbarstvom.
Zato ohranjamo občutljivost pri prepoznavanju znamenj njenega obnavljanja, zato moramo nanje opozarjati tudi v novih razmerah in jih imenovati s pravim imenom. Razumljivo, današnje podobe fašizma niso enake tistim iz polpretekle zgodovine. A izhodišča so enaka.
Treba je povedati, kam lahko vodijo razgradnja ustavne ureditve, poskusi vladanja z odloki, izigravanje in izsiljevanje zakonov, posegi v načelo delitve oblast, napadi na sodstvo in sodnike, na neodvisnost tožilcev in policije, na nadzorne ustanove, na svobodo tiska, na človekove pravice in dostojanstvo, kam vodijo uporaba in spodbujanje sovražnega in prostaškega govora, nespoštovanje ločitve cerkve in države, odnos do beguncev, zloraba zgodovinopisja in enačenje domoljubja z zahtevo po podpori sedanji vladi in politiki največje vladne stranke.
Potrebno je na to opozarjati in se temu upreti v imenu spoštovanja do svobodoljubnih prizadevanj preteklih rodov in odgovornosti do prihodnosti. O tej se danes odloča. Da znamenj in pojavov, ki so v povojnem času grobo posegli v idejo osvoboditve in boja zoper okupatorja, nismo prepoznali pravočasno, se nam je v ne tako davni preteklosti že enkrat maščevalo. Posledice čutimo še danes.
Prihodnost pričakujemo Slovenci raztreščeni kot nikoli doslej. Ne le po starih ločnicah, ki se vsiljujejo še iz tragičnih dogajanj med drugo svetovno vojno in po njej. Razdvaja nas tudi brezobzirno razkazovanje moči sedanjih oblasti, ki v življenje ljudi sistematično vnašajo nove razdore.
Tudi pri ukrepanju za obvladovanje epidemije ne iščejo zavezništva z državljani, ampak med njimi iščejo krivce za neuspešen boj z epidemijo. Mirne protestnike štejejo za sovražnike. Zavračajo dialog z njimi, na njihove predloge, zahteve in oporekanja odgovarjajo s policijsko represijo.
V času obeleževanja 30 letnice poslušamo knjigovodsko naštevanja dosežkov vlade. Ti dosežki so v resnici dosežki celotne slovenske družbe, naporov in odrekanj velike večine državljanov. Veselimo se jih vsi, saj dokazujejo vitalnost in ustvarjalnost naših ljudi. Spoštujemo svoje delo in smo ponosni na doseženo. Nismo bili in nočemo biti solzna dolina nesrečnih in nezadovoljnih ljudi. Ostajamo pa kritični.
Naj poudarim, da niso dosežki tisto, kar deli in razdvaja slovensko družbo. Razdvajajo stvari, o katerih vladajoča politika ne govori, jih pa počne. Počne jih z grobimi, nelegitimnimi in nelegalnimi posegi v ustavno pravno in socialno vrednotno tkivo družbe. Počne jih mimo volje ljudstva v imenu prikritih političnih in ideoloških ciljev: ustvariti drugo republiko, ki bo po njeni meri, v želji po t. i. premiku celotne družbene strukture v desno, tudi skrajno desno.
Prepoznavanje teh teženj je tisto, kar izziva odpor. Ne morejo jih prikriti in zamegliti razdeljevanje predvolilnih daril in poskusi podkupovanja posameznih socialnih skupin z odpustki, niti obljube infrastrukturnih in drugih naložb županom. Ne morejo jih tudi zamegliti dejstva, da takšna delitev sredstev EU, namenjenih za okrevanje in razvoj po epidemiji, ne omogoča resnih strateških in strukturnih naložb, ki bi Slovenijo približale cilju zelene, digitalno in visoko tehnološko razvite države. Nasprotno, od tega cilja nas ta izključujoča politika vlade oddaljuje.
Namesto samohvale potrebujemo pošteno in realno oceno tako razmer kot cene, ki jo bomo za to plačevali. Čas po epidemiji bo zahteven. Okrevanje pa dolgo in težko. Upravljanje države bo zahtevalo zaupanje in podporo državljanov, tudi odrekanja. Lažniva slika zavaja in ne omogoča okrevanja. Prav tako ne zvračanje odgovornosti za lažno sliko na prihodnjo vlado.
Zato se je njenemu lažnemu slikanju treba upreti. Ne smemo se pustiti preslepiti. Zavedati se moramo, kakšna bo cena navideznih kratkovidnih koristi. Odgovor, ali smo na to pripravljeni, bomo dali na prihajajočih volitvah. Te so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se je volitev treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas. To naj bo sporočilo letošnjega spominskega srečanja na Dražgošah.
Dražgoše, 09.01.2022
Komemoracija za padlimi tovariši v gozdu Dobrava pri BrežicahZadnjega, vročega julijskega dne leta 2021, je bila v gozdu Dobrava pri Brežicah domoljubna slovesnost v spomin na dogodke izpred osemdesetih let. Leta 1941 so trije okupatorji (nemški, italijanski in madžarski) napadli Kraljevino Jugoslavijo in si nato kot vojni plen razdelili Slovenijo. Mnogi zavedni ljudje so se temu uprli. V Posavju so bili ti uporniki združeni v Krški partizanski skupini. Bili so to mladi, hrabri in neustrašni domoljubi. A bili so izdani, zajeti in pobiti. Zgodovinarji in mnogi drugi vemo, da gre za prve talce usmrčene v okupirani Štajerski v vojnem letu 1941. Na najbolj svetem kraju Slovenije obstaja hram pomembnih Slovencev in Slovenk. V njem stoji več velikih okroglih miz. Za velikim vojaškim omizjem sedijo največji vojaki in domoljubi slovenskega naroda. In nesporno dejstvo je, da na častivrednih mestih velikega vojaškega omizja sedijo mladi fantje in dekle iz Krške partizanske skupine. Zaradi njihovih domoljubnih dejanj, jih bo slovenski narod ohranil v večnem spominu. Na drugem kraju pa je Dantejev pekel. Sestavljen je iz devetih krogov v obliki lijaka in vsak krog je vse manjši, toda grehi ljudi, ki so v njemu, so vse večji. Zadnji trije krogi so dodatno razdeljeni: sedmi krog na tri manjše pasove, osmi krog na deset jam in deveti še v štiri dele. Na samem dnu pa se nahaja velika pošast Lucifer, ki je do pasu potopljen v led in kaznuje največje grešnike – izdajalce. V našem primeru so to Slovenci, ki so izdajali Slovence tujem okupatorju. Njihova usoda je zapečatena. Obsojeni so na večni mraz in prezir. Domoljubna slovesnost pri lovski koči LD Brežice v gozdu Dobrava pri Brežicah se je začela s prihodom praporščakov domoljubnih in veteranskih organizacij, vojaške častne straže Slovenske vojske in spominske Gorjanske čete na čelu s komandantom 1. spominskega dolenjskega partizanskega bataljona Milanom Kranjcem. Vsi prisotni so nato z minuto molka počastili spomin na padle borce. Napovedovalka Ida Ostrelič pa je na kratko predstavila junaške mlade fante in dekle iz Krške partizanske skupine. Še pred tem je spoštljivo pozdravila prisotne svojce pokojnih. Stane Preskar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Brežice je v uvodnem nagovoru dejal, da letos mineva 80 let, odkar so se naši predniki uprli okupatorjem, zato se ne sme nikoli pozabiti na te pomembne dogodke iz naše preteklosti. Naloge borčevske organizacije pa so, da ohranjajo spomin nanje in skrbijo za prenos vrednot narodnoosvobodilnega boja v času 2. svetovne vojne na mlajše rodove. Skupaj s predsednikom pokrajinskega sveta ZZB za vrednote NOB Posavja Lojzetom Štihom sta podelila srebni plaketi ZZB za vrednote NOB Slovenije. Prejeli sta ju vidni članici zveze borcev Brežice Breda Videnič Kuplenik in Ida Ostrelič za predano in uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanja kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog Zveze. Obe sta predsednici krajevnih odborov, slednja pa že več kot 25 let skrbi za program prireditev ob pohodu Po poteh Brežiške čete. Za prejeti plaketi se je zahvalila nagrajenka Breda Videnič Kuplenik in dejala, da je zanjo prejeta plaketa dodana vrednost. Je ponos, ki ga čuti do vseh tistih, ki so v preteklosti žrtvovali svoja življenja zato, da živimo v Sloveniji in smemo govoriti slovensko. Slavnostni govornik na domoljubni slovesnosti je bil član predsedstva ZZB NOB Slovenije Milan Gorjanc. V uvodu je na kratko orisal bojno pot Krške partizanske čete, nato pa vse zbrane opozoril na zločine italijanskih generalov iz 2. svetovne vojne, ki so ostali ne sankcionirani. V nadaljevanju se je dotaknil domačih, aktualnih tem o izkrivljanju zgodovine, zanikanju odpora slovenskega naroda in uspelem referendumu oz. propadlem zakonu o vodah. Govor je zaključil s pozivom: »Ne smrt janšizmu, smrt resničnemu fašizmu, ki se rojeva v deželi na sončni strani Alp, hočemo, da bo slovensko ljudstvo zaživelo svobodno.« V drugem delu prireditve je izbrana delegacija odšla h spomeniku sredi gozda, kjer je položila venec. V protokolu pri spomeniku so sodelovali še praporščaki domoljubnih in veteranskih organizacij ter častna straža Slovenske vojske. Ob tako visoki obletnici je bil kulturni program skrbno izbran, zato se je marsikaterega obiskovalca čustveno še posebej dotaknil. Kulturne točke so se prepletale skozi ves program. V programu so sodelovale članice in člani mešanega pevskega zbora Kulturno umetniškega društva Oton Župančič Artiče pod vodstvom Mihe Halerja, na harmoniki jih je spremljal Jože Žagar. Stane Preskar je deklamiral pesmi Franca Živiča iz Globokega Talki in Leseni stražarji, Breda Videnič Kuplenik pa pesem Franca Ogorevca iz Bukoška o prvih krških borcih. V zaključku programa nam je svoje poglede na aktualnosti v Sloveniji zaupal Jože Bračun, ki se s svojimi pogledi večkrat oglasi v slovenskih medijih. Skozi program nas je ves čas odlično vodila Ida Ostrelič, ki se je na koncu zahvalila vsem nastopajočim in sodelujočim za pomoč in sodelovanje. Z nami je ves čas bil še fotograf in vojni veteran Meho Tokić iz Brežic, ki je prireditev v celoti dobro foto dokumentiral. Po uradnem delu prireditve je sledilo prijetno druženje članstva, somišljenikov in prijateljev. Vsi skupaj pa smo se razšli z mislijo, da smo na dostojen način počastili spomin na padle borce v času narodnoosvobodilnega boja – na ljudi, ki so se zavedali pomena besede domovina. Dr. Tomaž Teropšič
SPOMENICA 2021
Ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je Predsedstvo ZZB za vrednote NOB Slovenije sprejelo posebno spomenico, s katero poziva svoje članstvo in širšo slovensko javnost k spoštovanju temeljnih človekovih pravic in vrednot upora, svobode, solidarnosti in enakopravnosti ter v njej posebej poudarja: |
NAPOVEDNIK
Postani član
Spoštujem slovenski duh uporništva proti vsem tujim zavojevalcem v vsej slovenski zgodovini.
Sponzorji